Je večletna rastlina (trajnica), ki lahko hitro podivja in se razraste, nekatere vrste zrastejo visoko tudi do 1 m. Steblo je zelene do temno rdečkaste barve. Cvetovi so škrlatno vijoličasti. Cveti od junija do avgusta. Ima aromatičen vonj in okus po mentolu. Iz nje delajo eterično olje, ki ga uporabljajo v zdravilne namene, v kozmetični in živilski industriji.
Žajbelj je trajnica, ki zraste tudi do 60 cm visoko. Ima dlakavo steblo. Spada v družino ustnatic. Dlakavi listi so sivo zelene barve. Cvetovi so nežno vijoličaste, včasih tudi bele barve. Cveti junija in julija. Izvira iz Mediteranskega območja, ob Sredozemskem morju.
Posadite ga na sončno ali polsenčno stran. Razmnožujemo ga s semenom, potaknjenci ali delitvijo korenin. Listje nabiramo vse poletje pred cvetenjem in ga posušimo.
Izvor imena pomeni po latinsko umivanje (lavare). Rastlina je doma v sredozemskem svetu, kjer je tudi zelo razširjena. Obstaja veliko gojenih vrst.Je
trajnica, ki zraste do 60 cm visoko, v primorskih krajih tudi do 1 m). Rastlino sestavljajo sive dlačicae, kjer se nahajajo žleze, tam pa nastaja eterično olje. Cvetovi so modro vijoličaste barve. Cveti od junija do avgusta. Svetovi so beli, svetlovijolični ali svetlorožnati. Razmnožujemo jo tako, da spomladi ali jeseni narežemo od 10 – 20 cm
dolge stebelne potaknjence ali grmičaste rastline delimo. Sveže seme pa posejemo pozno poleti ali jeseni. Mlade sadike kasneje razdelimo in prosadimo na razdalji od 45 do 60 cm. Naroči zdaj
Spet še ena neprespana noč? Ste se že vprašali, kaj vas na najbolj naraven način zaziba v spanec.
Nedvomno že tisočletja preizkušen način. Sivka. V katerikoli obliki. Nespečnosti pripisujemo stresen način življenja. Zato lahko uporabite tudi katerokoli drugo zelišče, ki pomirja.
Spet še ena neprespana noč? Ste se že vprašali, kaj vas na najbolj naraven način zaziba v spanec.
Nedvomno že tisočletja preizkušen način. Sivka. V katerikoli obliki. Nespečnosti pripisujemo stresen način življenja. Zato lahko uporabite tudi katerokoli drugo zelišče, ki pomirja.
Grki in Rimljani so rožmarin cenili kot zdravilno zelišče in kot začimbo. Posvečen je bil boginji ljubezni Afroditi, imenovan rosa morja. V času kuge so vejice rožmarina nosili pri sebi, da bi se obvarovali pred okužbo. Rožmarin je trajna zimzelena rastlina, ki izvira iz Južne Evrope (Sredozemlje). Je grmičaste oblike zelene barve in zraste do 60 cm, ponekod pa tudi do 1.5 metra visoko. Ima ozke in temno zelene igličaste liste in olesenelo steblo. Krasijo ga drobni svetlo modri cvetovi, ti pa so pogosto tudi belkaste ali svetlo vijoličaste barve. Cveti od marca do maja. Ko odcveti, ga temeljito obrežemo.
Peteršilj izvira iz dežel na vzhodu Sredozemlja. Peteršilj je dvoletnica z belo korenino. Cveti od julija do avgusta. Listi so skodrani z nazobčanimi robovi, svetlo zelene barve in svežega okusa.
Poznamo več vrst peteršilja. Glavna korenina je tanka, rumeno rjava. Liste trgamo v prvem letu, semena zberemo, ko dozorijo, korenine izkopljemo drugo leto jeseni. Liste trgamo po potrebi vendar ne vseh.
Za nekatere nadležen plevel, za modrece odlična zdravilna rastlina. V zdravilstvu uporabljamo ogoljena stebla. Uporabljamo lahko svežo ali posušeno zel. Zmleta in posušena preslica je bogata s flavonoidi in mineralnimi hranilnimi snovmi, vsebuje pa tudi veliko silicijeve kisline in kalijevih soli.