ciza

Zgodovina


Trnovske in Krakovske branjevke

Vsi ste že slišali za posebnost Ljubljane. Trnovske branjevke.

Naša babica, nosilka dejavnosti, Helena Javornik

Naša babica Helena, nosilka dejavnosti

Na naši kmetiji z veseljem in ljubeznijo nadaljujemo to tradicijo, ki smo jo prevzeli od naše babice. To tudi živimo in najbolje obvladamo.

Trnovske branjevke so bile, kot zgodovinarji pravijo, vseskozi zelo pomembne oskrbovalke Ljubljane z zelenjavo. Vedno sinonim za domačo kvalitetno zelenjavo. Tudi danes ostajamo simbol za kvalitetno domačo pridelano hrano.

V Ljubljani imata Krakovo in Trnovo čast mesto oskrbovati z zelenjavo že več stoletij. Razlog je lega v bližini mestnega jedra.

Trnovska in Krakovska zelenjava je bila med Ljubljansko mestno gospodo in Ljubljančani zelo cenjena, saj je veljala za zelo kvalitetno.

CIZA ALI POTOČNIKOV VOZIČEK ALI POTOČNICA

ciza

ciza ali Potočnikov voziček

Ročne vozičke so za prevoz živil kmetje začeli uporabljati konec 19. stoletja. Vendar so nekatere še vedno hodile na trg s košarami na glavi, predvsem kadar so imele manjše količine zelenjave. Po prvi svetovni vojni so večinoma uporabljale cize. Cizo je uvedel Blaž Potočnik v 19. stoletju, zato so mu rekli tudi Potočnikov voziček ali Potočnica.

Trnovčanke in Krakovčanke še danes prihajajo na trg s cizami, ki so se spremenile le toliko, da imajo namesto okovanih lesenih koles kovinska ali obdana z gumo.

Prodajni dan trnovskih branjevk

Na poti na tržnico

Krakovčanke in Trnovčanke na svojo prodajno mesto prihajale že pred 4h zjutraj, včasih že ob polnoči.

Trnovske branjevke najboljše solatarice

Posebno cenjene so bile Trnovčanke in Krakovčanke kot dobre solatarice. Poleg kvalitetne zelenjave je na njihovo posebno priljubljenost vplivalo dejstvo, da so jih meščani dobro poznali in so jim bile domače.

Krakovčanke in Trnovčanke so zaslovele so s solato »ljubljanska ledenka« ali »ajsarica«, ki so jo v 19. Stoletju v velikih količinah izvažali celo v Gradec, na Dunaj in Prago.

Kakopak, bile so najbolj cenjene solatarice na Ljubljanskem trgu. Prva spomladanska solata, ki so jo prinesle na trg je bila berivka. Z njo so zaslužile denar za nakup gnoja.

Živilski trg je bil središče družabnega življenja. Tam naj bi številni prodajalci, kupci in drugi obiskovalci zadovoljevali tudi
svojo potrebo po druženju.
Govorilo se je: “Trg vse ve.” Kuharice so se tam srečevale, da bi si izmenjale recepte.
Tam se je srečevala in družila tudi mestna gospoda.

cizapogacar1

Trnovske branjevke ostajajo posebnost centralne tržnice v Ljubljani.
S kvalitetno robo, dobre solatarice in izredno priljubljene.

Podprite nas, pišite, delite svoje izkušnje, priporočite nas, donirajte oz. pomagajte po svojih močeh, da skupaj ohranimo dušo ljubljanske tržnice!

Hvala, ker ste naši zvesti kupci že najmanj 70 let in tudi tistim, ki še boste.

 

Vir: “Joco Žnidaršič, Se dobimo na tržnici”, »Nena Židov, Ljubljanski živilski trg«
Foto: Joco Žnidaršič

Povej naprej: